PRIPRAVA GRADIVA
Veliko inštitucij izvaja izobraževanje na daljavo, še več klasične oblike poučevanja. Vendar pa trenutno ni nobene inštitucije, ki bi se ukvarjala samo s pripravo eGradiva za izvajanje tovrstnega izobraževanja. Za razumevanje pomembnosti ustreznih gradiv je ključna misel, da trenutno nimamo na voljo nobenega pedagoškega modela oziroma teorije, ki bi ji lahko sledili (ali skupka teorija) in pri tem dobili zagotovilo, da smo oblikovali najustreznejše gradivo za izvajanje e-izobraževanja. Ker je to področje izredno novo in šele v svoji prvi fazi razvoja (o tovrstnem izobraževanju se pričenja govoriti šele v drugi polovici devetdesetih let) se skorajda vsakodnevno pojavljajo nova spoznanja in novi pristopi. Kar je torej bistveno je, da tisti, ki razvija gradivo za izobraževanje na daljavo pozna različne teorije in pristope, nekatere bomo nanizali tudi v nadaljevanju. Pomembno je torej tudi, da pri snovanju e-izobraževanja uporabimo tiste teorije za katere se je pokazalo, da so ustrezne za posamezno področje, predvsem pa, da jih prožno vključujemo v različne oblike izvajanja učnega procesa.
Prvo, česar se je potrebno zavedati je, da učna gradiva namenjena uporabi preko svetovnega spleta sama na sebi še ne zagotavljajo čarobnega uspeha. Čeprav različne študije dokazujejo, da ni bistvene razlike v učnih dosežkih med tradicionalnimi modeli poučevanja in eIzobraževanjem, moramo obenem tudi upoštevati, da je tovrstno izobraževanje še vedno močno v povojih. V splošnem se lahko strinjamo, da je Internet izjemno bogato multimedijsko zasnovano okolje z velikim potencialom, da doseže veliko število geografsko razpršenih študentov z relativno nizkimi stroški. Institucionalni model, ki se razlikuje od tradicionalnega izobraževanja in ki podpira oblikovanje, razvoj in vzpostavljanje visokokakovostnega poučevanja na svetovnem spletu, je ključni temelj za pridobivanje pomoči s strani fakultete, administracije in študentov. Preberite več ...
Prvi korak pri oblikovanju eGradiva je PRIPRAVA. Podobno kakor drugod, tudi na tem mestu velja pravilo, da vsaka minuta posvečena pripravi reši uro popravljanja pri izdelovanju. V tem učnem sklopu si bomo zato pogledali kako pripravite učne vsebine za eObliko. Pripravo gradiva bomo obravnavali po naslednjih tematskih sklopih. S klikom na naslov se lahko preusmerite na posamezni tematski sklop.
Avdio-vizualne vsebine
Tekstovne in druge datoteke
Naloge in kativnosti
Avdio-vizualne vsebine
Tekstovne in druge datoteke
Naloge in kativnosti
Priprava avdio-vizualnih vsebin (AV vsebine)
Med AV vsebine uvrščamo tisto gradivo, ki temelji na slikovnih in zvočnih prvinah. To niso samo videoposnetki ali fotografije, temveč tudi preglednice, predstavitve, grafike, skice, zvočni zapisi, glasba in vse druge prvine, ki uporabnika nagovarjajo z vidno-zvočnim načinom. V tem učnem sklopu si bomo ogledali kako takšne vsebine objavljamo in na kaj moramo biti pozorni pri njihovi pripravi. osredotočili se bomo predvsem na to, kakšne vsebine so primerne in kakšne možnosti za njihovo uporabo so vam na razpolago.
Priprava tekstovnih in drugih datotek
Svetovni splet je prevladujoče avdio-vizualni medij. To pomeni, da ni posebej primeren za daljše tekste. Kljub temu, da se tudi učenje seli na tablične računalnike in pametne telefone, je branje daljših tekstov naporno. Splošno pravilo "čez palec" je torej, da naj TEKST NE PRESEGA DOLŽINE, KI JO JE ŠE MOGOČE PREBRATI BREZ UPORABE DRSNIKA. Dolžina teksta naj bo kratka in zgoščena. Dovolj je odstavek. Kar je daljše od 3000 znakov (približno ena stran v Wordu) naj bo priloženo kot priponka. V tem učnem sklopu bomo torej obravnavali kako pripraviti tekst za objavo na spletnem okolju Weebly in kako ga umestiti med drugo gradivo.
Naloge in aktivnosti
Naloge in aktivnosti so osrednjega pomena za uspešno eUčenje. Pomenijo aktivacijo udeležencev, ki niso samo pasivni prejemniki znanja, temveč postanejo aktivni uporabniki. Kot smo pokazali v elaboratu z naslovom “Navodila za izvajanje eštudija za mednarodno izvedbo študijskih programov MDŠ II, III in ARS” je ključ za uspešno eUčenje pretvorba miselnosti, da je predavatelj tisti, ki podaja znanje. Predavatelj je pri eUčenju zgolj tisti, ki k znanju usmerja. V tem učnem sklopu bomo torej obravnavali načine na katere lahko z raznolikimi aktivnostmi izpolni to svoje poslanstvo.