PRAKTIČNI DEL
Praktični del temelji na nalogah in aktivnostih. Seveda lahko nabor različnih aktivnosti razširite tudi na druge oblike sodelovanja študentov in ni potrebno, da uporabljate zgolj predlagane. Vendar pa predlagane aktivnosti temeljijo na celostnem ponavljanju in preverjanju naučenega in jih je praviloma možno aplicirati na najraznovrstnejše vsebine. Pomembno je tudi, da se ustvarjalec učnega programa zaveda, da namen aktivnosti ne dejansko preverjanje naučenega za ocenjevalca znanja, temveč so te aktivnosti namenjene udeležencem! Mišljene so kot povratna informacija o njihovem napredku in se zato lahko povsem razlikujejo od formalnih sistemov vrednostenja znanja.
Preverjanje usvojenega znanja
Sposobnost priklica informacije postopno upada s časom. Paul Pimsleur je leta 1964 izdal študijo v kateri je podal standardizirane intervale v katerih preverjamo učinkovitost naučenega in, ki zagotavljajo najuspešnejše pomnenje naučene snovi. Kljub temu, da je Pimsleur deloval predvsem na podrčju učenja tujih jezikov je mogoče njegova spoznanja relativno učinkovito uporabiti tudi pri učenju drugih informacij. Za eUčenje so ključni štirje intervali na katere lahko oblikovalec učnih programov relativno enostavno vpliva.
Prvi interval po katerem ponovimo učno snov je približno 25 sekund in drugi 2 minuti. Oba intervala pomenita, da naj bi se določen vidik učne snovi ponavljal že med samim podajanjem, praviloma pred prehodom na novo učno snov. Druga dva intervala pa sta postavljena na čas po predelani učni snovi. Prvi znaša 10 minut in drugi eno uro. To pomeni, da naj bi udeleženec učno snov, ki jo je obravnaval ponovil takoj po vsakem učnem modulu in on koncu učne enote. Zato je pomembno, da upoštevamo pravilo, da naj učni modul ne bo daljši od desetih minut in naj učna enota vsebuje približno sedem učnih modulov.
Usvojeno znanje preverjamo bodisi po Bloomovi ali Marzanovi tasknomiji. Več o obeh taksonomijah lahko zveste v poglavju o taksonomiji preverjanja znanj.
V razmislek
Tako smo poimenovali pedagoški sklop v katerem udeleženci aktivirajo predvsem lastno razmišljanje. V tem sklopu jih navajamo naj razmislijo o možnih aplikacijah ali posledicah, ki jih obravnavamo v učni enoti. Pri tem se navezujemo predvsem na praktične primere podanih učnih vsebin. Poskušamo doseči ne samo, da udeleženci povežejo svoje obstoječe znanje z novimi učnimi vsebinai, temveč da poskušajo aktivno povezati podane informacije z novimi, samostojnimi primeri.
Ali ste vedeli
Pedagoški sklop "ali ste vedeli" spodbuja udeležence k razmišljanju o obsegu podanih informacij in njihovih posledicah v praktičnem življenju. Pri tem jih poskuša animirati na ravni emocionalnega doživaljanja. V tem sklopu izpostavljajo laične oz. trivijalne posebnosti obravnavane učne vsebine. Zanimive in nenavadne dodatne informacije. Tisto, kar v udeležencih sproža čustven odziv.
V vednost
Rubrika "v vednost" podaja oz. izpostavlja ključna spoznanja učne enote. Spoznanja naniza v obliki strukturiranega besedila oziroma v obliki povzetka vsebine. V tem pedagoškem sklopu povzamemo učno snov učne enote v 3000-3500 znakih. To je minimalna učna snov, ki jo morajo udeleženci znati. je tisto, kar je bistveno za izpit. Je (vsaj) minimalni standard znanja.
Pomnite
Rubrika "Pomnite" predstavlja povzetek obravnavane učne snovi v učni enoti v obliki alinej. gre za ključne oporne točke s pomočjo katerih lahko udeleženci osvežijo pridobljeno znanje. Opornih točk naj ne bo več od osem ali devet. Če menite, da vsebina narekuje večje število opornih točk jih podajte oblikovane v sklope po sedem - podobno kakor učne module.
Ta pedagoški sklop usmerja udeležence k drugim virom in učnemu gradivu, ki presega zastavljene okvire učne enote. V njem jih spodbudimo, da bolj poglobljeno proučijo pojav, ki jih zanima in pri tem navedemo referenčne vire na katere se lahko obrnejo. To je lahko tudi temeljna literature, toda prvenstveno naj bodo to viri, ki se le površinsko dotikajo obravnavanih vsebin. Naloga tega sklopa ni podajanje znanja, temveč usmerjanje k drugim virom za tiste, ki jih tema podrobneje zanima.
Test
Test ni neobhodno potreben in ga lahko nadomesti tudi druga sistematična oblika preverjanja usvojene snovi. Vendar pa gre za formalni pristop, zato naj vsak oblikovalec učnega modula poskuša preverjanje oblikovati tako, da udeleženca pripravi tudi na formalno preverjanje znanja in ocenjevanje. Test naj bo podobne težavnostne stopnje in v podobni obliki kot siceršnje preverjanje v živo. Vprašanja naj bodo podobno strukturirana, oziroma napotila za smostojno delo (seminarska naloga) naj bodo podana na podoben način. V kolikor učna enota ni zajeta v formalnem preverjanju znanja udeležence na to opozorite in jih usmerite na tisto preverjanje znanja, kjer bo ta učna snov zajeta.