Podpora pri eUčenju
Ko govorimo o podpori pri eUčenju seveda ne mislimo samo na tutorsko podporo, niti samo na posebej prirejeno gradivo; udeleženci se pogosto srečajo tudi z drugimi težavami, ki nastajajo zaradi fizične in/ali časovne ločenosti izvajalca izobraževanja in udeleženca. Lahko se soočajo z raznovrstnimi težavami, ki izhajajo iz uporabe tehnologije ali preprosto osamljenostjo. Toda v tem poglavju bomo obravnavali predvsem tiste vidike, ki zadevajo tutorski proces in na katere tutor lahko s svojim znanjem vpliva.
Vrste podpore (provision)
Keegab v svojem članku Pedagogy and support systems in e-learning navaja dva tipa podpore pri eUčenju. Prva je podpora pri sinhronem, druga pri asinhronem učenju (Keegan, 2003). Ne ena ne druga seveda nista novi, niti nista izum svetovnega spleta. Tudi sinhrono učenje na daljavo ima namreč svoje zametke že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s pojavom videokonferenčnega sistema prenosa slike in zvoka. Pomena nudenja določene podpore so se izvajalci programov za dopisno izobraževanje zavedali že takoj na začetku; vendar je šlo v tem času predvsem za tehnološko podporo ali nudenje povratne informacije o napredku udeležencev. Relativno hitro - predvsem pa z razmahom evropske Odprte univerze (Open University) se je oblikoval tudi sistem pomoči učečemu, ki je sprva obsegal predvsem osebni stik s tutorjem, svetovanje po telefonu, dopisno komunikacijo, pregledovanje in popravljanje aktivnosti (assignement correction), avdio konference, elektronsko pošto, seminarje in osebna srečanja (Keegan, 2003). V širšem smislu pa kot podporo učečmu lahko štejemo tudi uvajanje, splošne informacije, svetovanje, socialno delo, uveljavljanje posebnih potreb, vodenje kariere ter študijsko vodenje in študijske skupine.
Faze nudenja pomoči
S prenosom podpore za udeležence iz klasičnega izobraževanja v spletno izopbraževanje, sta se ukvarjala tudi Rekkedal in Langdon, ki sta med prvimi svetovanje in podporo razdelila na naslednje faze: (1) uvodna faza (prospective phase), (2) začetna faza, (3) faza učenja, (4) diploma in (5) podiplomska faza. Ker je izobraževanje v Evropski uniji relativno močno regulirano s strani državnih aparatov, je potrebno nudenje pomoči pri izobraževanju razdeliti na (1) obvezno oz. zakonsko predpisano pomoč (potrebno denimo za akreditacijo študijskih programov) ter (2) minimalno pomoč za zagotavljanje uspešnega poučevanja.
V uvodni fazi udeležencem nudi pomoč predvsem inštitucija na ravni informiranja, vodenja in usmerjanja pri odločitvi, iskanja finančnih rešitev ter usmerjanja pri povsem praktičnih vprašanjih. Temu sledi začetna faza v kateri sodeluje tako administrativni aparat, kot tudi osebje fakultete. V njej udeleženci prejmejo gradivo, se registrirajo, spoznajo tehnike učenja ter spoznajo osebje. V tej fazi se udeležencem že nudi tudi tehnična pomoč. Tretja, najobširnejša faza vključuje predvsem pomoč povezano s samim učenjem. Pomoč prihaja iz različnih virov. Referat denimo zagotavlja administrativno pomoč na ravni spremljanja udeleženca, tehnične pomoči in povsem praktinih vidikov (ekonomske težave idr.). Predavateljski zbor nudi podporo na ravni počevanja akademske podpore, socialne opore, oblikovanja in podajanja aktivnosti ter organizacije učenja.
Tutorsko ponoč lahko organizira bodisi inštitucija ali pa jo oblikujejo udeleženci sami. V to kategorijo umeščamo predvsem učne skupine, lokalno pomoč pri učenju. Ta oblika pomoči se prepleta tudi s dodatno pomočjo, ki jo nudi predavateljski zbor (lokalna pomoč pri učenju) ali lokalna tehnična pomoč, ki jo nudi administrativno osebje.
V uvodni fazi udeležencem nudi pomoč predvsem inštitucija na ravni informiranja, vodenja in usmerjanja pri odločitvi, iskanja finančnih rešitev ter usmerjanja pri povsem praktičnih vprašanjih. Temu sledi začetna faza v kateri sodeluje tako administrativni aparat, kot tudi osebje fakultete. V njej udeleženci prejmejo gradivo, se registrirajo, spoznajo tehnike učenja ter spoznajo osebje. V tej fazi se udeležencem že nudi tudi tehnična pomoč. Tretja, najobširnejša faza vključuje predvsem pomoč povezano s samim učenjem. Pomoč prihaja iz različnih virov. Referat denimo zagotavlja administrativno pomoč na ravni spremljanja udeleženca, tehnične pomoči in povsem praktinih vidikov (ekonomske težave idr.). Predavateljski zbor nudi podporo na ravni počevanja akademske podpore, socialne opore, oblikovanja in podajanja aktivnosti ter organizacije učenja.
Tutorsko ponoč lahko organizira bodisi inštitucija ali pa jo oblikujejo udeleženci sami. V to kategorijo umeščamo predvsem učne skupine, lokalno pomoč pri učenju. Ta oblika pomoči se prepleta tudi s dodatno pomočjo, ki jo nudi predavateljski zbor (lokalna pomoč pri učenju) ali lokalna tehnična pomoč, ki jo nudi administrativno osebje.