Timska priprava eGradiva
Danes učnega programa praviloma ne pripravlja več posameznik. Slednji je le eden izmed vidkov načrtovanja, oblikovanja in izdelave. Redkokdaj je predavatelj udeležen v proces priprave katalogov znanj za svoj predmet, še manj za študijski (ali učni) program. Tudi na ravni predmeta posamzenik ni več nujno (edini) nosilec znanja. Ta zamisel se sklada s spoznanji na katerih smo utemeljili eŠtudij - da mora biti predavatelj v vlogi tistega, ki k znanju usmerja, ne pa zgolj tistega, ki znanje podaja. To bo zagotovo zahtevalo tudi temeljit premislek o značilnostih kakovostnega predavatelja. Na tem mestu želimo zato izpostaviti predvsem timsko naravo priprave eGradiva.
Velikost ekipe, ki oblikuje učno gradivo je seveda odvisna od mnogih dejavnikov. Najprej seveda od narave same organizacije in učnega programa, potem pa seveda tudi od obsega izobraževanja. S temi dejavniki se ne bomo ukvarjali. Namesto tega se bomo osredotočili na ključne naloge, ki jih mora oblikovalec eGradiva prevzeti. Velikost skupine pri tem ni tako pomembna. Najbolj od vsega pa nas bo zanimalo kakšno vlogo ima pri pripravi in razvoju gradiv tutor. Poglejmo si naslednji prikaz, kot ga ponujata Simenes in Tittenberger (2009)!
Vodja projekta je tisti, ki skrbi, da so vse ključne naloge opravljene. Nadzorje vse faze razvoja gradiva, povezuje med seboj različne člane osebja, skrbi za pretok informacij med njimi in povezuje tim z naročnikom. Avtor je oseba, ki poleg učnih vsebin pozna tudi pedagoške osnove priprave gradiv, osnove kognitivne psihologije in osnove andragoških spoznanj. Išče ustrezne rešitve in pristope za prevod vsebine v ustrezen pedagoški model. Analizira in organizira vsebino, načrtuje in oblikuje rešitve, pripravlja načrte za izdelavo. Temu sledi skupina znotraj katere posamezniki prevzamejo izvedbeni vidik (uredniški del, grafično oblikovanje, medijsko oblikovanje). Poleg njih drugi avtorji pogosto navajajo še specialista za sestavljanje medijskih elementov v celoto (authoring) ter preizkuševalca (vir: Connie Malamed, The learning Coach, dostop: 27.10.2015). Podobno utemeljita razvojno ekipo priprave egradiva tudi Siemens in Tittenberger. Ekipo oblikujeta v šest sektorjev: (1) sektor za pedagško oblikovanje (instructional design), (2) sektor za grafično oblikovanje, (3) sektor za programiranje, (4) sektor za medije (media specialist), sektor za vsebino (subject matter specialist) ter sektor za preverjanje uporabnosti (usability specialist). Tutorjev pa ne umeščata v sistem izdelave gradiv (gl. spodaj) temveč med podporne člane ekipe za izvedbo izobraževanja (Siemens in Tittberger, prav tam).
Precej bolj splošen in tudi dodelan pa je model, ki ga predlaga Beatrice Ghirardini v priročniku za oblikovanje eGradiv (E-learning methodologies). Priročnik je nastal na pobudo nemškega parlamenta in s financiranjem nemške vlade leta 2011. Zanimiv je predvsem zato, ker v njem avtorica izpostavlja tutorstvo kot poseben sektor. Oblikovanje ekipe za izdelavo eGradiv namreč razdeli v šest sektorjev. (1) Človeški viri (human resources), (2) pedagoško oblikovanje (instructional design), (3) strokovnjaki za posamezno področje, (4) oblikovalci spletnih strani in uredniki medijskih vsebin, (5) administratorji, tutorji in spodbujevalci ter (6) tehnična podpora. Takšen sistem zagotavlja, da so tutorji že vključeni v proces v najbolj zgodni fazi razvoja eGradiva. Ker predstavljajo prvo vrsto (front-end) je prav, da lahko neposredno vplivajo tudi na odločitve glede priprave gradiv.