Predmet proučevanja
Preden se posvetimo spoznanjem o tutorstvu, ki je pri nas izraz za opis najraznovrstnejših oblik učne pomoči študentom, si najprej poglejmo različne izraze, ki opisujejo te učne procese. Ker so posamezni izrazi vezani na specifične oblikeodnosa in ker mnogo izobraževačnih oblik na katerih temeljijo v Sloveniji ne poznamo, bomo v praviloma definirali posamezno obliko tutorstva opisno; za opisovanje pojava na splošno pa bomo dosledno uporabljali izraz tutor. V nadaljevanju povzemamo in prevajamo izraze na podlagi različnih javno dostopnih virov.
Tutor
V najširšem pomenu besede je tutor tisti, ki nekoga zasebno poučuje. To pomeni, da gre za proces poučevanja ena-na-ena. Takšno izobraževanje pogosto v anglosaksonskem svetu poimenujejo z izrazom "izobraževanje v senci". V nekoliko ožjem smislu - pri nas uporabljamo praviloma izraz inštruktor - je tutor tudi tisti, ki pomaga nekomu prebiti se čez težko učno snov ali na splošno pri težavah z učenjem. V ZDA se izraz praviloma uporablja za nekoga, ki nudi profesionalno poučevanje na določenem področju (lahko tudi znotraj formalnega šolskega sistema). V Veliki Britaniji in na Irskem se v drugostopenjskem izobraževanju izraz uporablja za nekoga, ki prevzame vodjo skupine ali razreda (do 30 udeležencev). Le ti nudijo strašem povratno informacijo o napredku njihovega otroka na individualni osnovi. Opozorijo na težave, ki jih utegne imeti ali na njih naleteti.
Tutor vrstnik (peer tutor)
Gre za sistem pomoči znotraj formalnega sistema izobraževanja, v katerem je tutor tudi sam udeleženec izobraževanja. Pri tem - za razliko od tutorja vrstnika - ni nujno v istem letniku ali razredu. Praviloma gre za študente višjih letnikov. Prednost tovrstnega tutorstva je predvsem v tem, da udeleženec izobraževanja in tutor zgradita medsebojni odnos, kakršnega poučevalec ne more. Ker ga udeleženec dojema kot nekoga na svojem nivoju, lahko hitreje sprejme njegov nasvet. Drugi poglavitni razlog za uspešnost je v tem, da tutor ne ocenjuje. Tovrstne tutorje se usposablja bodisi skozi proces tutorstva ali pa se za njih organizira posebno izobraževanje. Pri tem lahko delujejo v parih - bolj izkušeni tutorji sodelujejo z novinci. Pogosto se izraz opredeljuje s situacijo v kateri bolj izkušeni udeleženci pomagajo novincem pri učnem procesu ali usvajanju zahtevnejše snovi.
Študijska pomoč (student-to-student tutoring)
Izraz praviloma uporabljamo za tiste oblike poučevanja, kjer udeležence poučujejo vrstniki. Takšna oblika poučevanja je odlična tudi za tutorja, saj skozi proces tutorstva kristalizira, ponavlja ali obnavlja tudi svoje znanje.
eTutor (Online tutor)
Spletno tutorstvo (tudi eTutorstvo) je nova oblika pomoči udeležencu izobraževanja. Srečanja potekajo ob pomoči izbrane aplikacije ali socialnega omrežja (FaceBook/Skype). Tovrstno poučevanja obsega najraznovrstnejše oblike; od klepeta, spletnih konferenc ali drugih programskih orodij, ki omogočajo dvosmerno komunikacijo. Takšna oblika poučevanja je postala še posebej popularna v času skokovitega razvoja eleketronskih komunikacij in medijev na svetovnem spletu.
Že od samih začetkov tovrstnega poučevanja je pogosto zaslediti različne pristope. Na podlagi le-teh se danes opredeljuje tovrstno učno pomoč predvsem po treh komponentah:
Že od samih začetkov tovrstnega poučevanja je pogosto zaslediti različne pristope. Na podlagi le-teh se danes opredeljuje tovrstno učno pomoč predvsem po treh komponentah:
- eTutor gradi na določeni pedagoški metodi
- Tutorstvo je koordinirano in vodeno
- Za razliko od tradicionalnega modela, temelji na fizični in/ali časovni ločenosti udeleženca in tutorja
- Dostop in motivacija
- Online socializacija
- Izmenjava informacij
- Izgradnja znanja
- Razvoj
Mentor
Mentorstvo je opredeljeno kot razmerje osebnostnega razvoja v katerem nekdo z več izkušnjami znanje ali izkušenje prenaša na nekoga z manj izkušnjami. Mentor je po starosti lahko starejši ali mlajši. Je partnerstvo v učnem okolju med nekom z izkušnjami in nekom, ki se želi učiti. Prejemnika znanja pogosto označujemo z izrazom protežiranec (protégé za moškega in protégée za žensko), vajenec ali v zadnjem času mentoriranec (mentee). Mentoriranje je proces neformalnega prenosa znanja, socialnega kapitala ali psihološke pomoči, ki jo prejme prejemnik v povezavi s svojim delom, kariero ali pri profesionalnem razvoju. Predvideva neformalno komunikacijo; pogosto poteka "v živo" skozi doloženo časovno obdboje in med osebo za katero se predpostavlja, da ima ustreznejše znanje, modrost ali izkušnje in osebo za katero se predpostavlja, da ima manj. V Evropi sledimo mentorstvu že vsaj od časov antične Grčije. Šele v sedemdesetih letih pa se je bliskovito razširilo tudi v ZDA. Pogosto v kontekstu profesionalnih usposabljanj.
Spodbujevalec (facilitator)
Oljaševalec ali spodbujevalec v učnem procesu je nekdo, ki je vpleten v aktivnosti povezane s spodbujanjem učnega procesa. Praviloma svetuje določeni skupini ljudi z razumevanjem njihovih skupnih ciljev in jim pomaga načrtovati strategijo kako doseči določen cilj. Ključno pri tem je, da ostane nevtralen; ne zavzema stališč v razpravi. Spodbujevalec je posameznik, ki v določeni skupini ali organizaciji ustvari okoliščine za bolj učinkovito delo. Lahko je nekdo, ki prispeva strukturo in postopek interkacije skozi katero lahko skupine delujejo bolj učinkovito. Njegova naloga je, da podpira vsakogar k najboljši praksi. Spodbuja polno udeležbo, vzajemno razumevanje in vzspostavlja deljeno odgovornost. Po definiciji avtorjev publikacije Effective Online Facilitation pa lahko opišemo vlogo spodbujevalca kot nekoga, ki vodi udeležence in učni proces skozi spletno okolje (Australian National Training Authority, 2002).
Akademski trener (academic coach)
Akademski trening je mentorstvo na akdemskem nivoju. Vsebinsko gledano ne gre toliko za podajanje ali pomoč pri učnih vsebinah, temveč predvsem za pomoč pri tem, da se posameznik (praviloma novinec) bolje znajde v učnem okolju. Akademski trenerji udeležencem pomagajo z nasveti kako se najbolj učinkovito učiti in delovati v akademskem okolju. Najpogosteje gradijo na učenju veščin, obvladovanju stresa, učinkovitega branja, ustvarjanja zapiskov, ... Z udeleženci se srečujejo znotraj okvirov posameznega predmeta ali učnega obdobja (npr. semestra). V bolj specializirani obliki pa lahko udeležence pripravljajo tudi na posamezne izpite. To so lahko sprejemni izpiti, zaključni izpiti ali druga, težja oblika preverjanja znanja.