Pedagoške osnove uporabe videozapisov
Klub temu, da se z uporabo videa v izobraževanju srečujemo dnevno, se vendarle njegova pedagoška uporabna vrednost šele zares raziskuje. Kljub temu pa ptevilne raziskave (ki jih na različnih mestih povzemamo tudi v pričujočem elaboratu) strinjajo, da je videozapis predavanj dobrodošla pomoč. Udeleženci po drugi strani najpogosteje navajajo, da jim videozapisi pomagajo, saj jim omogočajo, da ne zamudijo nobenega predavanja, četudi so bili denimo odsotni. Predavanja torej lahko gledajo na zahtevo (on demand). Na splošno učno gradivo, ki vsebuje posnetke predavanj izboljša ohranjanje učnega gradiva in izboljša uspeh pri preverjanju znanja. Neodvisno od tega lahko videozapise predavatelj uporabi tudi pozneje kot del novega predavanja (kadar se denimo sklicuje na določeno že odpredavano učno snov).
Če torej takoj na začetku predstavimo nekatere prednosti in možnosti uporabe vidimo, da jih lahko strukturiramo v devet različnih kategorij. Videozapisi namreč lahko (1) ponujajo dodatne vire znanja za udeležence. Lahko gre za arhivsko gradivo (predavanja drugih ali preteklih učnih vsebin) ali laboratorijske vaje, demonstracije zahtevnih, nevarnih ali tehnično težko izvedljivih eksperimentov (predvsem v naravoslovju) ali pa predavanja težje dostopnih gostujočih predavateljev. Pri tem se vendarle omejujemona gostujoče predavatelje. Predavatelji, ki niso fizično dostopni in denimo izvedejo svoje predavanje na daljavo sodijo v kategorijo videokonference, ki ima drugačne zakonitosti.
V vsakem primeru pa videozapisi predavanj ponujajo dodatne vire znanja. To pomeni, da jih denimo lahko uporabimo v smislu videoesejev, ali kot del druge učne snovi; morebiti učne snovi za nadgradnjo. udeleženci določenega letnika lahko na primer raziskujejo učne vsebine višjih letnikov. Ali pa ponovijo učno snov preteklih let. Podobno kot smo omenili, da velja za celotno eIzobraževanje velja tudi, tukaj, da videzapis omogoča udeležencem, da napredujejo po programu v lastnem tempu in ko to sami želijo oz. se čutijo pripravljene.
Včasih predavatelj preprosto govori prehitro, da bi si bilo mogoče učinkovito beležiti učno snov. To se dogaja še posebej v primeru razprav, vprašanj udeležencev ali manj pomembnih učnih vsebin. Takrat je lahko videozapis, ki je na razpolago za poznejši čas izredno priročen.
Nekateri avtorju tudi poudarjajo možnost, da udeleženci boljaktivno spremljajo predavanja, saj se jim ni potrebno osredotočati na zapisovanje in beleženje. Tako lahko več pozornosti namenijo vsebini (Lund, 2008). V primeru metode prekucnjenega poučevanja (flipped learning) je lahko gradivo na razpolago udeležencem že pred predavanjem. To pomeni, da si udeleženci gradivo ogledajo vnaprej, se pripravijo; namesto podajanja učnih vsebin lahko tako predavatelj vodi razpravo ali se usmeri na tiste dele učne učne snovi, ki je udeleženci niso razumeli.
Posnetki predavanj imajo tudi to veliko prednost, da omogoča tistim udeležencem, ki niso bili pristoni na predavanjih, da ne zamudijo učne snovi. Kljub temu pa spoznanja kažejo, da udeleženci videozapise predavanj uporabljajo predvsem v času priprav na preverjanje znanja in manj v obliki sprotnega dela. Praviloma tudi ne gledajo celotnega posnetka od začetka o konca, temveč se osredotočijo predvsem na tiste ssegmente, ki so jim bodisi zanimivi ali relevantni za njihovo znanje. Ugotovitve kažejo, da porabijo veliko časa za to "notranjo" navigacijo po učni snovi (Badger,White, Sutherland & Haggis, 2001)