Model Lecture Capture
Ko govorimo o uporabi videozapisov predavanj imamo pred sabo dva osnovna modela. Prvi temelji na preprosto zabeležnih predavanjih, ki jih udeleženci gledajo naknadno, drugi pa na vnaprej pripravljenih posnetkih predavanj, ki jih udeleženci pogledajo vnaprej. Prvi model imenujemo beleženje predavanj (Lecture Capture), drugi pa prekucnjeno poučevanje (Flipped Learning). Na tem mestu si bomo najprej ogledali model beleženja predavanj.
Do pojava sodobne tehnologije v smislu spletnih kamer in svetovnega spleta je bilo snemanje predavanj zamudno in je zahtevalo ekipo s posebnim tehničnim znanjem. Že snemanje z ljubiteljskimi kamerami (damski kamkorderji) je zahtevalo poznavanje rokovanja s tehnologijo, zapleteno presnemavanje gradiva s kasete na trdi disk, urejanje itd. Ker je bila priprava predavanj tako zamudna, tudi snemanje le-teh ni bilo tako razširjeno.
Z uveljavitvijo sodobnejših tehnologijo in popolno digitalizacijo pa se poenostavi tudi snemanje v predavalnici. Danes lahko predavatelj s pritiskom na en gumb vklopi snemanje in ga v živo prenaša po spletu, z nekaj ukazi pa ga naredi dostopnega zainteresirani javnosti. Obvladovanje tehnologije ni več pogoj; vendar je resnica, da je za kakovosten posnetek še vedno potrebno veščo rokovanje s tehnologijo. Več o tem v sklepnem delu elaborata. Če torej uvodoma povzamemo značilnosti in postavimo definicijo, lahko rečemo, da je beleženje predavanj ..."rešitev, ki zajame učne aktivnosti v predavalnici v digitalni obliki in primerne za poznejši prenos ali uporabo preko svetovnega spleta"[1]
Do pojava sodobne tehnologije v smislu spletnih kamer in svetovnega spleta je bilo snemanje predavanj zamudno in je zahtevalo ekipo s posebnim tehničnim znanjem. Že snemanje z ljubiteljskimi kamerami (damski kamkorderji) je zahtevalo poznavanje rokovanja s tehnologijo, zapleteno presnemavanje gradiva s kasete na trdi disk, urejanje itd. Ker je bila priprava predavanj tako zamudna, tudi snemanje le-teh ni bilo tako razširjeno.
Z uveljavitvijo sodobnejših tehnologijo in popolno digitalizacijo pa se poenostavi tudi snemanje v predavalnici. Danes lahko predavatelj s pritiskom na en gumb vklopi snemanje in ga v živo prenaša po spletu, z nekaj ukazi pa ga naredi dostopnega zainteresirani javnosti. Obvladovanje tehnologije ni več pogoj; vendar je resnica, da je za kakovosten posnetek še vedno potrebno veščo rokovanje s tehnologijo. Več o tem v sklepnem delu elaborata. Če torej uvodoma povzamemo značilnosti in postavimo definicijo, lahko rečemo, da je beleženje predavanj ..."rešitev, ki zajame učne aktivnosti v predavalnici v digitalni obliki in primerne za poznejši prenos ali uporabo preko svetovnega spleta"[1]
BELEŽENJE PREDAVANJ
Predavatelj svoje predavanje praviloma posname sam. Pri tem uporablja programska orodja in tehnologijo s katero prenese posnetke na računalnik in od tam na določen prostor za shranjevanje. TO je lahko strežnik ali pa – predvsem v zadnjem času – katera od oblačnih storitev (DropBox). Predavanja lahko tudi nepsredno naloži na katerega od spletnih kanalov za arhiviranje in dostopanje do vidovsebin (Vimeo, YouTube). V zadnjme času predvsem spletno okolje YouTube omogoča tudi neposredno snemanje. Če gre za zahtevnejši projekt ali če snemanje izvaja večja ustanova (fakulteta) lahko uporablja posebna programska okolja kot so (Lecturehub ali brezplačni Anresov VOX sistem). Arnesov sistem je resda prvenstveno namenjen videokonferencam, toda uporabljati ga je mogoče tudi za beleženje predavanj. Še najbolje pa je, če ustanova preda izvedbo snemanja zunanjemu specializiranemu podjetju, ki sistem snemanje vzdržuje in skrbi za tehnično kakovost. Takšnim posnetke pogosto poimenujemo poddaje (podcast) in postajajo sploh v zadnjme času vse popularnejše. Nekatera programska okolja omogočajo tudi sinhronizacijo posnetega gradiva s PowerPoint in drugimi predstavitvami (fotografije, grafike ipd). Kljub vsemu pa preprosto snemanje predavanj ni dovolj; potrebni so vsaj trije sklopi aktivnosti, ki zagotavljajo dolgoročno uspešno snemanje.
- vzpostavitev sistema
- pravila uporabe
- usposabljanje osebja in predavateljev
VZPOSTAVITEV SISTEMA
Sistem za snemanje predavanj lahko brez večjih težav doseže ceno nekaj deset tisoč eur in potrebno se je zavedati, da je to le del stroškov. Kajti s taknšim sistemom za (praviloma) samodejno snemanje je potrebno znati rokovati. Kar prinese še dodatno usposabljanje. K temu pa je potrebno dodati strošek licenčnine in najemnine za prostor (shramba videozapisov), ki pomenijo na letni ravni vsaj še enkat tako velik znesek. Zato je pogosto smiselno razmisliti o cenejših, alternativnih možnostih, ki pa prinašajo svoje omejitve. Prva je vsekakor uporaba javnodostopnih kanalov (Vimeo, YouTube), ki pa bodisi ne zagotavljajo neomejenega prostora shranjevanja ali pa vgrajujejo oglasna sporčila in podobno. Ti kanali tudi niso posebej prirejeni za izobraževalne namene. Navajamo jih zgolj kot nizkocenovno alternativo.
PRAVILA UPORABE
Kakršnokoli snemanje brez privoljenja (soglasja) je nezakonito. Zato je potrebno posrbeti, da se bodisi udeležencev v posnetku ne vidi ali pa so potrebna njihova soglasja. Ob tem je potrebno jasno opozoriti in določiti kje in pod kakšnimi pogoji, predvsem pa komu bodo posnetki na razpolaho. Če gre za zaprto skupino študentov to v praksi ni tako problematično. Bolj zapleteno je, če so posnetki na razpolago javnosti. Prav tako je potrebno pridobiti soglasje predavatelja. Po možnosti ne zadnjo minuto in toliko vnaprej, da se predavatelj lahko surezno pripravi. Če bo moral sam vklapljati in izklapljati snemanje ga je o tem potrebno tudi podučiti.
USPOSABLJANJE
Ne glede na to, kdo bo snemal predavanja – biti mora ustrezno usposobljen. To ne pomeni, da potrebujemo obsežno šolanje, toda potrebuje napotila kako rokovati z opremo in povsem praktične napotke. Ker gre praviloam za širok krog predavateljem ima smisel razmisliti o uspoabljanje za vse udekežence. Tega pa ne potrebujemo, kadar bo snemanje predavanj za ustanovo izvajal zunanji naročnik. K usposabljanju seveda sodi tudi usposabljanje udeležencev; mnogi med njimi se bodo morebiti prvič znašli v vlogi uporabnika videozapisov. Potrebno jih je opozoriti na pasti in prednosti, ki jih takšen način izobraževanja ponuja.
SMERNICE
Ustanova ima na izbiro dve možnosti kar zadeva uporabo posnetkov. Prva je, da se posnetki snemajo vsako leto znova. Ta pristop predstavlja prednost v smislu, da so poznetki aktualni, ažurni in prilagojeni posamezni učni skupini. Vključujejo nove informacije in aktualne dogodke. Če snemamo gostujočega predavatelja je morebiti smiselno uporabiti obstoječe posnetke tudi pri naslednjih izvedbah, toda v primeru rednih preavanj je verjetno bolj smiselno snemati vsako leto znova.
Prav tako je potrebno biti previden pri izbiri kateri del predavanja se bo posnel. Vsako predavanje sestavljajo tudi elementi, ki morebiti niso niti primerni, niti zanimivi za udeležence, ki se učijo. To so lahko odgovori na vprašanje, ki niso povsem pvoezana z učno snovjo, birokratske aktivnosti ali sprotno preverjanje znanja. V to kategorijo sodijo denimo tudi osebna vprašanja udeležencev ali kontraverzne teme. Če predavatelj snema predavanja sam ga je potrebno opozoriti naj v primeru takšnih tem snemanje izklopi.
Prav tako je potrebno biti previden pri izbiri kateri del predavanja se bo posnel. Vsako predavanje sestavljajo tudi elementi, ki morebiti niso niti primerni, niti zanimivi za udeležence, ki se učijo. To so lahko odgovori na vprašanje, ki niso povsem pvoezana z učno snovjo, birokratske aktivnosti ali sprotno preverjanje znanja. V to kategorijo sodijo denimo tudi osebna vprašanja udeležencev ali kontraverzne teme. Če predavatelj snema predavanja sam ga je potrebno opozoriti naj v primeru takšnih tem snemanje izklopi.
[1] Martyn, M., A., Engaging Lecture Capture: Lights, Camera. . . Interaction!, 2009