PRIPRAVA VSEBINE
E-študij temelji na drugačni paradigmi učenja in poučevanja. Temelji na dveh domenah. Prva je je ta, da profesor ni podajalec znanja, temveč tisti, ki k znanju usmerja. Druga pa, da udeleženec prevzame odgovornost za svoje učenje. To med drugim pomeni, da se uči samostojno in da je aktiven. Učne snovi ne črpa iz predavanj, temveč iz vnaprej pripravljenega učnega gradiva. Učno gradivo - kot bomo pokazali v nadaljevanju - je lahko v raznolikih oblikah. Bodisi kot tekstovno gradivo, videoposnetki predavanj in drugo avdio-vizualno gradivo. Lahko je v obliki serije raziskovalnih nalog ali pa v obliki vizualnih predstavitev. Težišče učnega procesa se torej prenese s predavatelja na udeleženca in njegovo interakcijo z gradivom. V prvih dveh sklopih tega elaborata zato podajamo osnovne zamisli, ki morajo usmerjati oblikovanje egradiva za potrebe eŠtudija.
Strukturiranje vsebine
Vsebina mora biti za potrebe eŠtudija ustrezno strukturirana. To pomeni, da mora biti vsak predmet na novo oblikovan in postavljen v skladu z zamislijo, da bo učno gradivo udeleženec uporabljal samostojno. Razdelitev na manjše učne enote in učne module mora biti postavljena tako, zagotavlja udeležencu celovit pregled nad predmetom ali vsebinskim področjem. V nadaljevanju podajamo še nekaj sodobnih smernic za pripravo gradiva, ki jih povzemamo po Izhodiščih za pripravo višješolskih učbenikov IMPLETUM (Medveš idr, 2011) ter drugih gradivih. Eno izmed pomembnejših sodobnih spoznanj je, da morajo učne vsebine slediti izobraževalnim ciljem, ne pa sistematiki discipline. Pri tem namen učbenika ne sme biti sistematično predstavljanje določenega področja, temveč mora graditi na samostojnem in aktivnem raziskovanju pojava s strani študenta. V tem učnem sklopu zato podajamo ključna spoznanja, ki morajo voditi oblikovalca gradiv pri strukturiranju vsebine. Katera področja vključiti, katera znanja bo študent pridobil samostojno? Katera v obliki predavanj in katera v obliki drugih didaktičnih metod?
Razdelitev na učne enote
eŠtudij predvideva tristopenjski sistem razdelitve vsebine na krajše enote. Razdelitev poteka na nivoju PREDMET - UČNA ENOTA - UČNI MODUL. Pri tem je pomembno spoznanje, da ta razdelitev ne sledi nujno enakovredno razdelitvi posameznega predmeta za potrebe klasičnega predavanja. Predmet lahko vsebuje poljubno število učnih enot, vsaka enota pa poljubno število učnih modulov. Kot smo zapisali zgoraj pa mora razdelitev na manjše enote slediti izobraževalnim ciljem in ne sistematiki discipline. Pri oblikovanju učnih enot se moramo zato vprašati predvsem kaj želimo, da udeleženec zna. Pri tem ne sme biti tako pomembno, kaj naj udeleženec ve. Zato lahko k določenim, manj pomembnim področjem, le samostojno usmerja.
Že na tem mestu pa je potrebno izpostaviti, da je leta 1956 ameriški kognitivni psiholog George A. Miller objavil verjetno eno največkrat citiranih del s področja kognitivne psihologije. The Magical Number Seven, Plus or Minus Two: Some Limits on our Capacity for Processing Information. V njem je izpostavil zakonitost, da si ljudje zapomnimo stvari v obliki kosov podatkov (chunks of information). Pri tem so pomembna tri spoznanja povezana s kratkokročnim spominom: (1) kratkoročni spomin ima omejeno kapaciteto (zapomnimo si lahko le okoli sedem vsebinskih enot naenkrat), (2) ima omejeno trajanje (informacija, ki se ne shrani v dolgoročni spomin se hitro izgubi) ter spoznanje, da spomin prejete informacije zakodira pri čemer je način kodiranja predvsem akustični (tudi vizualne informacije se pretvorijo v zvokovne). Ta spoznanja so izredno pomembna pri podajanju učne snovi, predvsem pa pri celovitev pripravljanju na preverjanje znanja. Splošno napotilo je torej, da najb bodo učni moduli organizirani približno v skupine po sedem. Lahko jih je pet ali devet. Vendar je potrebno v primeru daljših učnih sekvenc razmišljati o pregrupiranju. Več ...
Že na tem mestu pa je potrebno izpostaviti, da je leta 1956 ameriški kognitivni psiholog George A. Miller objavil verjetno eno največkrat citiranih del s področja kognitivne psihologije. The Magical Number Seven, Plus or Minus Two: Some Limits on our Capacity for Processing Information. V njem je izpostavil zakonitost, da si ljudje zapomnimo stvari v obliki kosov podatkov (chunks of information). Pri tem so pomembna tri spoznanja povezana s kratkokročnim spominom: (1) kratkoročni spomin ima omejeno kapaciteto (zapomnimo si lahko le okoli sedem vsebinskih enot naenkrat), (2) ima omejeno trajanje (informacija, ki se ne shrani v dolgoročni spomin se hitro izgubi) ter spoznanje, da spomin prejete informacije zakodira pri čemer je način kodiranja predvsem akustični (tudi vizualne informacije se pretvorijo v zvokovne). Ta spoznanja so izredno pomembna pri podajanju učne snovi, predvsem pa pri celovitev pripravljanju na preverjanje znanja. Splošno napotilo je torej, da najb bodo učni moduli organizirani približno v skupine po sedem. Lahko jih je pet ali devet. Vendar je potrebno v primeru daljših učnih sekvenc razmišljati o pregrupiranju. Več ...
Tabelarični pregled
Priprava gradiva za eŠtudij vključuje mnogo različnih faz in področij. Od poznavanja povsem tehničnih področij (delo s kamero, nastop za TV medij) do povsem strokovnih vidikov priprave vsebine. Zaradi tega bi bilo optimalno, da bi vsako gradivo pripravljala ekipas trokovnjakov od katerih bi vsak med njimi pokrival določeno področje. Vendar pa lahko pripravo gradiva vendarle prevzame tudi ena oseba ob spoznanju, da je potrebno poznavanje treh osnovnih področij: študijsko področje (vsebina), pedagogika in pedagoška metodologija ter poznavanje programsko-izvedbenih strategij. V tem elaboratu podajamo sponznja dveh področij: pedagoškega in programsko-izvedbenega. Da olajšamo razvijalcem eGradiv njihovo delo smo v obliki napotil za pripravo tabelaričnega pregleda pripravili nekaj ključnih postopkov in opravil, ki morajo biti zagotovljena. Posameznik se pri oblikovanju učnega gradiva lahko hitro izgubi v množici opravil, ki jih izvedba zahteva. Tabelarični pregled pomaga pri orinetaciji.