TEKSTOVNE IN DRUGE DATOTEKE
Poudarili smo že, da naj bi bilo teksta na spletni strani čim manj. Povsem se mu seveda ne moremo izogniti, toda eUčenje gradi na AV informacijah. Tekst naj služi predvsem v smislu usmerjanja udeležencev, podajanju povzetkov, opisov ali ključnih informacij. Daljše oblike teksta, kot so strokovni članki, prispevki in druga študijska literatura naj bodo objavljeni kot priponka na spletni strani. Podrobneje vloge teksta opredeljujemo pri posameznem elementu učnih modulov.
Lea Bregar navaja, da oblikovanje besedila z uporabo računalnika je tehnično v bistvu enako ne glede na to, ali gre za tiskano ali za spletno različico programa. Pri tem poudarja, da spoznavanje tematike z uporabo daljših besedil postane za bralca kaj kmalu precej dolgočasno in naporno, zlasti če bere besedilo z računalniškega zaslona. Zato predlaga, da v učno gradivo vnašamo tudi grafično razgibanost, četudi z enostavnimi zamiki in presledki, krajšanjem vrstic, ipd, saj to pripomore k večji preglednosti (Bregar, L., idr., Osnove e-izobraževanja, ACS, Ljubljana: 2009).
Podbno Anderson in Elloumi navajata, da je verejetno tiskano gradivo najbolj prisotno gradivo. In obenem, da je prav tiskana beseda najbolj razširjena med vsemi. Razloge za to gre iskati predvsem v razširjenosti tiska in njegovi povezanosti z izobraževanjem (knjige, študij na daljavo). Pri tem opozorita na nekaj ključnih prednosti tiskanega gradiva, predvsem pa na:
Vendar pa avtorja pri tem opozarjata, da so nekatere ključne prednosti hkrati tudi pomankljivosti. Pri tem izpostavljata predvsem:
Pri uporabi teksta je potrebno opozoroti tudi na nekatera pedagoška izhodišča. Povzemamo jih po Izhodiščih, ki so nastala v okviru projekta IMPLETUM in v katerih so podane smernice za pripravo višješolskih učbenikov. Eno izmed ključnih izhodišč, ki zadeva uporabo teksta je to, da besedilo učbenika praviloma ne prenese podrobnosti in vsebin, ki se hitro spreminjajo. Tekst naj zato praviloma predstavlja najpomembnejša dejstva, načela in pravila, zakonitosti ter metode, postopke in orodja, učno gradivo pa z ustreznimi referencami navaja na uporabo dodatnih virov, zlasti elektronskih (Medveš, Z., idr., Izhodišča za pripravo višješolskih učbenikov, IRC, 2009).
Lea Bregar navaja, da oblikovanje besedila z uporabo računalnika je tehnično v bistvu enako ne glede na to, ali gre za tiskano ali za spletno različico programa. Pri tem poudarja, da spoznavanje tematike z uporabo daljših besedil postane za bralca kaj kmalu precej dolgočasno in naporno, zlasti če bere besedilo z računalniškega zaslona. Zato predlaga, da v učno gradivo vnašamo tudi grafično razgibanost, četudi z enostavnimi zamiki in presledki, krajšanjem vrstic, ipd, saj to pripomore k večji preglednosti (Bregar, L., idr., Osnove e-izobraževanja, ACS, Ljubljana: 2009).
Podbno Anderson in Elloumi navajata, da je verejetno tiskano gradivo najbolj prisotno gradivo. In obenem, da je prav tiskana beseda najbolj razširjena med vsemi. Razloge za to gre iskati predvsem v razširjenosti tiska in njegovi povezanosti z izobraževanjem (knjige, študij na daljavo). Pri tem opozorita na nekaj ključnih prednosti tiskanega gradiva, predvsem pa na:
- stroški - tiskano gradivo je eno najcenejših enosmernih gradiv
- prožnost in vsestranskost
- prenosljivost in enostavnost produkcije - slednje se je še posebej povečalo v času namiznega založništva
- stabilnost - organizacija in učne sekvence je mogočer ealtivno enostavno prerazporejati (copy-paste)
- priročnost, poznanost in ekonomičnost
Vendar pa avtorja pri tem opozarjata, da so nekatere ključne prednosti hkrati tudi pomankljivosti. Pri tem izpostavljata predvsem:
- tiskana beseda je statična oblika in ne zahteva veliko vpletenosti nezaineresiranih bralcev. Zato so pozornost, dojemanje in priklic, predvsem pa udeleženost nižji kot pri drugih medijih.
- Tiskana beseda je povsem ne- interaktivna. Ali se vsaj ne more odzvati na posameznega udeleženca. Zaradi tega ustvarja pasivno učenje oz. sprejemanje informacij.
- Tiskana beseda pogosto zahteva visoko stošnjo bralne pismenosti. (Anderson in Elloumi, 2004)
Pri uporabi teksta je potrebno opozoroti tudi na nekatera pedagoška izhodišča. Povzemamo jih po Izhodiščih, ki so nastala v okviru projekta IMPLETUM in v katerih so podane smernice za pripravo višješolskih učbenikov. Eno izmed ključnih izhodišč, ki zadeva uporabo teksta je to, da besedilo učbenika praviloma ne prenese podrobnosti in vsebin, ki se hitro spreminjajo. Tekst naj zato praviloma predstavlja najpomembnejša dejstva, načela in pravila, zakonitosti ter metode, postopke in orodja, učno gradivo pa z ustreznimi referencami navaja na uporabo dodatnih virov, zlasti elektronskih (Medveš, Z., idr., Izhodišča za pripravo višješolskih učbenikov, IRC, 2009).