Uporaba videovsebin
Interakcija udeležencev z video vsebinami
Kljub temu, da lahko pojem interakcije na prvi pogled deluje paradoksalno v sobesedilu s pojmom videovsebine, je vendarle pomembno, da so udeleženci pri učenju s pomočjo videovsebin aktivni. Video posnetek sam na sebi seveda ne more sprejemati povratne informacije ali beležiti aktivnosti udeležencev. Toda obstaja veliko načinov s pomočjo katerih lahko udeležencem ponudimo občutek dvosmerne komunikacije.
Sami posnetki predavanja še vedno ne zagotavljajo čarbnega uspeha in po nekaterih raziskavah(1) ne zagotavljajo boljšega učnega uspeha, vendarle večina raziskav kaže, da dajejo udeleženci prednost učnemu gradivu, ki vsebuje tudi posnetke. Raziskava med skoraj 30.000 študenti univerze v Wisconsinu je tako pokazala, da jih kar 82% daje prednost predavanjem, ki so tudi posneta in na razpolago za poznejši ogled. Več kot 60% pa jih je za takšno storitev tudi pripravljeno dodatno plačati(2).
Vendar pa je potrebno za kakovostnejše poučevanje upoštevati, da morajo biti videposnetki opremljeni tudi z možnostjo diskusije in aktivnostmi. Margie A. Martyn v svojem članku Engaging Lecture Capture: Lights, Camera. . . Interaction! navaja, da se mora inštitucija, ki izvaja izobraževanje s pomočjo videgradiva zavedati, da so nekatera opravila bolj ključna od drugih; vsa pa morajo biti opravljena za boljši kočni izid (improved learning outcome). Kot primer navaja, da je potrebno znati vključiti mikrofon, sicer nam še tako kakovostno strukturirana učna vsebina ne pomaga čisto nič (Martyn, 2009).
Sami posnetki predavanja še vedno ne zagotavljajo čarbnega uspeha in po nekaterih raziskavah(1) ne zagotavljajo boljšega učnega uspeha, vendarle večina raziskav kaže, da dajejo udeleženci prednost učnemu gradivu, ki vsebuje tudi posnetke. Raziskava med skoraj 30.000 študenti univerze v Wisconsinu je tako pokazala, da jih kar 82% daje prednost predavanjem, ki so tudi posneta in na razpolago za poznejši ogled. Več kot 60% pa jih je za takšno storitev tudi pripravljeno dodatno plačati(2).
Vendar pa je potrebno za kakovostnejše poučevanje upoštevati, da morajo biti videposnetki opremljeni tudi z možnostjo diskusije in aktivnostmi. Margie A. Martyn v svojem članku Engaging Lecture Capture: Lights, Camera. . . Interaction! navaja, da se mora inštitucija, ki izvaja izobraževanje s pomočjo videgradiva zavedati, da so nekatera opravila bolj ključna od drugih; vsa pa morajo biti opravljena za boljši kočni izid (improved learning outcome). Kot primer navaja, da je potrebno znati vključiti mikrofon, sicer nam še tako kakovostno strukturirana učna vsebina ne pomaga čisto nič (Martyn, 2009).
(1) Ashley Deal, "Lecture Webcasting: A Teaching with Technology White Paper," Carnegie Mellon University (January 16, 2007).
(2) Raj Veeramani and Sandra Bradley, "Insights Regarding Undergraduate Preference for Lecture Capture," University of Wisconsin–Madison E-Business Institute (September 23, 2008).
(2) Raj Veeramani and Sandra Bradley, "Insights Regarding Undergraduate Preference for Lecture Capture," University of Wisconsin–Madison E-Business Institute (September 23, 2008).