KOGNITIVNA NAČELA
Udeleženci, katerih učni slog temelji na konkretni izkušnji imajo radi konkretne primere. Raje imajo skupinsko delo, predavatelja pa vidijo predvsem kot mentorja. Razmišljujoče opazovanje potegne za sabo povsem drugačen pristop. Udeleženci, ki jim je ta slog bližje raje opazujejo in premišljujejo o problemu ali učni situaciji. Radi imajo zbrane vse informacije, predavatelja vidijo kot strokovnjaka. Če je le mogoče se izogibajo sodelovanju v skupinskem delu; raje delujejo sami. Tisti, ki za svoj učni slog uporabljajo abstraktno koncepualiziranje raje delajo s simboli in predmeti kot z drugimi ljudmi; radi delajo s teoretičnimi modeli in so prirpavljeni izpeljati zapletene in sistematične analize. Aktivni eksperimentatorji se radi udeležujejo reševanja praktičnih problemov, predvsem v skupniskih diskusijah. Raje imajo aktivne učne metode in si sami postavljajo kriterije za evalvacijo. Več ...
- Informacije je potrebno podajati v različnih oblikah (“different modes”), da z njimi ustrezno nagovorimo različne udeležence.
- Udeležence je potrebno spodbujati k učenju. Ni pomembno kako učinkovito je gradivo, če udeleženci niso motivirani, da se učijo. Vprašanje, ki se pojavlja je katera motivacija je primernejša: notranja (“intrinsic”) ali zunanja (“extrinsic”). Notranja je tista, ki prihaja iz udeležencev samih, zunanja pa tista, ki prihaja iz okolja (predavatelj, učna enota, gradivo, ustanova, …).[1]
- Udeležence je potrebno spodbujati, da uporabljajo metakognitivne veščine (“metacognitive skills”) z namenom spodbujanja učnega procesa. Metakognicija je sposobnost udeležencev, da se zavedajo svojih kognitivnih sposobnosti in veščin. Udeleženci se morajo ozavestiti tega kaj in zakaj se učijo. Predvsem pa tudi kako se učijo. Spodbujati jih je potrebno k sodelovanju z drugimi udeleženci in spremljati njihov napredek. Vprašanja za samopreverjanje in vaje s povratno infromacijo, ki so pristopni skozi vso učno snov so dobre strategije, ki omogočajo udeležencem vpogled v njihov napredek.
- Uporabljati je potrebno strategije, ki temeljijo na prenosu znanja (“transfer of learning”) v praktično situacijo. S tem spodbujamo uporabo na novo pridobljenega znanja v resničnem okolju. To najbolje storimo z uporabo primerov iz vsakdanjega življenja.
Pri kognitivnem pristopu uporabljamo tudi druge učne strategije, ki omogčajo globinsko obravnavanje učne snovi (“deep processing”) in prenos v dolgoročni spomin. Gre predvsem za strategije, ki uporabljajo analizo, sintezo in evalvacijo. Gradivo pripravljeno za elektronsko izobraževanje na daljavo mora vključevati aktivnosti za različne učne sloge, da si lahko udeleženci izberejo aktivnosti na podlagi lastnega učnega sloga.
Načelo aktivnosti učnega procesa
Učenje mora biti aktiven proces, Ker imajo aktivnosti , ki imajo določeno praktično uporabno vrednost sposobnost, da ustvarjajo višje pomenske zaznave to posledično ustvarja dobre pogoje za ustvarjanje osebnega pomena za določeno osebo. Če prosimo udeležence, da uporabijo pridobljeno znanje v konkretni situaciji s tem ustvarimo osebno interpretacijo in pomen.
- Za udeležence je pomembno, da ustvarijo lastno znanje namesto, da pasivno sprejemajo znanje, ki jim ga poda predavatelj.
- Spodbujati je potrebno učenje s sodelovanjem (“collaborative and cooperative learning”)
- Udeležencem je potrebno dati nadzor nad učnim procesom. Pripraviti je potrebno vodeno spoznavanje učne snovi, kjer se lahko udeleženci tudi sami odločajo o učnih ciljih; pri tem jim predavatelj pomaga.
- Udeležencem je potrebno dati čas in priložnost, da osvetlijo prejeto znanje, da o njem razmislijo in ustvarijo refleksijo pridobljene učne snovi oziroma, da ponotranjijo prejete informacije.
- Učenje mora za udeležence imeti smisel, biti mora osmišljeno. Učna gradiva morajo vsebovati primere, ki so povezani s udeleženci.
- Učenje mora biti zasnovano interaktivno s čemer dosežemo spodbujenje višjenivojskih miselnih procesov.
Navajanje na višjenivojsko razmišljanje
Po Bloomu veščine, ki predvidevajo analiziranje, evalvacijo in sintezo (ustvarjanje novih znanj) sodijo v skupino, ki naj bi bila “višje” od denimo drugih oblik učenja (na primer učenje dejstev ali reševanja problemov), ki ne vodijo k enakemu rezultatu. Takšne učne veščine zahtevajo tudi povsem drugačne pristope, različne učne metode in drugačne načine poučevanja. Višje nivojsko razmišljanje vključuje učenje zapletenih veščin presojanja kot je denimo kritično mišljenje ali reševanje problemov. Je precej bolj težavno za učenje ali poučevanje, vendar tudi mnogo bolj dragoceno, saj so te veščine pogostokrat mnogo bolj uporabne v drugačnih (novih) situacijah – situacijah v resničnem življenju torej. Več ...
[1] Govorimo lahko o t.i. ARCS modelu: attention – relevance – confidence – satisfaction.
Attention: Capture the learners' attention at the start of the lesson and maintain it throughout the lesson. The online learning materials must include an activity at the start of the learning session to connect with the learners. Relevance: Inform learners of the importance of the lesson and how taking the lesson could benefit them. Strategies could include describing how learners will benefit from taking the lesson, and how they can use what they learn in real-life situations. This strategy helps to contextualize the learning and make it more meaningful, thereby maintaining interest throughout the learning session. Confidence: Use strategies such as designing for success and informing learners of the lesson expectations. Design for success by sequencing from simple to complex, or known to unknown, and use a competency-based approach where learners are given the opportunity to use different strategies to complete the lesson. Inform learners of the lesson outcome and provide ongoing encouragement to complete the lesson. Satisfaction: Provide feedback on performance and allow learners to apply what they learn in real-life situations. Learners like to know how they are doing, and they like to contextualize what they are learning by applying the information in real life.
Attention: Capture the learners' attention at the start of the lesson and maintain it throughout the lesson. The online learning materials must include an activity at the start of the learning session to connect with the learners. Relevance: Inform learners of the importance of the lesson and how taking the lesson could benefit them. Strategies could include describing how learners will benefit from taking the lesson, and how they can use what they learn in real-life situations. This strategy helps to contextualize the learning and make it more meaningful, thereby maintaining interest throughout the learning session. Confidence: Use strategies such as designing for success and informing learners of the lesson expectations. Design for success by sequencing from simple to complex, or known to unknown, and use a competency-based approach where learners are given the opportunity to use different strategies to complete the lesson. Inform learners of the lesson outcome and provide ongoing encouragement to complete the lesson. Satisfaction: Provide feedback on performance and allow learners to apply what they learn in real-life situations. Learners like to know how they are doing, and they like to contextualize what they are learning by applying the information in real life.