Potek snemanja
Aktivnosti povezane z beleženjem predavanja razdelimo v tri stopnje: (1) sktivnosti pred pričetkom predavanja, (2) aktivnosti med predavanjem in (3) po njem. Seveda na tem mestu ne navajamo vseh opravil, ki jih je potrebno storiti; osredotočamo se predvsem na tiste aktivnosti, ki so domena predavatelja pri samodejenem beleženju predavanja. Če ima ustanova za potrebe snemanja predavanj zaposlenega človeka ali sklenjeno pogodbo z zunanjim izvajalcem so le-ta opravil ali vsaj opozoril na mnogo od the navedenih postopkov.
Pred pričetkom predavanja
Za potrebe pričujočega elaborata bomo predpostavili, da predavatelj snema svoje predavanje sam. Kot smo omenili bo v preostalih primerih za večino the opravil poskrbel tisti, ki je odgovoren za kakovosten posnetek. Če predavanja snema predavatelj pa odgovornost za to prevzame sam. Prva stvar, ki jo mora storiti še pred pričetkom snemanja je, da preveri vse naprave. Mikrofone, kable, stike kablov z opremo, … Baterije se iztrošijo, kabli prepletejo in spoji razrahljajo. Predvidevanje the dogodkov pomeni, da se lahko izognemu popolni izgubi videozapisa oz. neuporabnemu videozapisu.
Predavatelj bo praviloma uporabljal t.i. kravatni mikrofon (“bubico”), ki se pripne na obleko. Pomembno je, da se mikrofon nahaja približno zaiztegnjeno dlan pod brado in da se pri premikanju ne dotika drugega kosa oblačila (šal, žep, …). Mikrofon se na obleko pripne s spojko, kabli pa naj potekajo pod obleko. Še najprimernejši za snemanje je suknjič, kjer se mikrofon pripne tik nad zadnjim gumbom; nekoliko bolj zapletene pa so damske obleke, jopice in druga oblačila. Več o tem v naslednjem poglavju, kjer bomo spregovorili o oblačilih primernih za snemanje predavanj.
Predavatelj naj ne samo opozori udeležence na to, da se predavanje beleži, temveč naj jih tudi spodbudi k uporabi in ogledu posnetkov. Predavateljs e tudi premalokrat zaveda drugih možnosti, ki jih ima na razpolago ob uporabi tehnologije. Del svojega predavanja lahko namreč ponovno predvaja; morebiti pride do nejasnosti ali pa bi kateri od udeležencev v obliki sklica žele uporabiti odlomek razprave in/ali predavanja.
Predavatelj naj bi tudi spodbujal udeležence, da prihajajo na predavanja, postavljajo vprašanja in aktivno sodelujejo pri snemanju. Po ogledu predavanj pa k postavlju vprašanj in zapisovanju mnenj v diskusijskih skupinah.
Predavatelj bo praviloma uporabljal t.i. kravatni mikrofon (“bubico”), ki se pripne na obleko. Pomembno je, da se mikrofon nahaja približno zaiztegnjeno dlan pod brado in da se pri premikanju ne dotika drugega kosa oblačila (šal, žep, …). Mikrofon se na obleko pripne s spojko, kabli pa naj potekajo pod obleko. Še najprimernejši za snemanje je suknjič, kjer se mikrofon pripne tik nad zadnjim gumbom; nekoliko bolj zapletene pa so damske obleke, jopice in druga oblačila. Več o tem v naslednjem poglavju, kjer bomo spregovorili o oblačilih primernih za snemanje predavanj.
Predavatelj naj ne samo opozori udeležence na to, da se predavanje beleži, temveč naj jih tudi spodbudi k uporabi in ogledu posnetkov. Predavateljs e tudi premalokrat zaveda drugih možnosti, ki jih ima na razpolago ob uporabi tehnologije. Del svojega predavanja lahko namreč ponovno predvaja; morebiti pride do nejasnosti ali pa bi kateri od udeležencev v obliki sklica žele uporabiti odlomek razprave in/ali predavanja.
Predavatelj naj bi tudi spodbujal udeležence, da prihajajo na predavanja, postavljajo vprašanja in aktivno sodelujejo pri snemanju. Po ogledu predavanj pa k postavlju vprašanj in zapisovanju mnenj v diskusijskih skupinah.
Med potekom predavanja
Najpomembnejše je, da predavatelj ostane znotraj območja, ki ga beleži kamera. Vidni kot je resda odvisen od tipa uporabljene tehnologije, vendar je – vsaj pri samodejnem snemanju – vsakokrat enak. To pomeni, da lahko ustanova začrta območje, ki ga kamera še beleži. Pomembno je, da se predavatelj ne oddalji izven tega območja brez razloga (aktivno premikanje med predavanjem. Če pa že, naj na to opozori. Najslabše kar se lahko zgodi je, da se predavatelj giblje na meji in iz vidnega kota izginja in se v njem pojavlja. Vsak tak odmik je napačno znamenje, ki odvrača pozornost od vsebine. Takšna omejitev je – predvsem za dinamične predavatelje – lahko velika ovira. Vendar pa bo kakovosten predavatelj vedno našel svoj prostor, območje gibanja in ga učinkovito izkoristil.
V optimalnih pogojih bi potek predavanja v živo spremljal predstavnik ustanove (član osebja). Tako lahko hitro reagira v primeru težav (iztrošena baterija, razrahljani stiki kablov ipd. Ai pa bo – morebiti v odmoru – profesorja opozoril na vidni kot kamere. Ker večina sistemov za samodejno snemanje omogoča tudi prenos AV zapisa v živo in na daljavo lahko član osebja spremlja dogajanje tudi od daleč (denimo od doma) ali iz druge predavalnice/pisarne.
Pomembno je, da predavatelj sproti očiti tablo. Še posebej t.i. bele table (whiteboard) na katerih za beleženje uporabljamo izbrisljivo pisalo (marker) je potrebno temeljito obrisati, saj s površinkim izbrisom površine na njej še vedno ostanejo sledi preteklih zapisov. Optimalno bi bilo, če bi predavatelj uporabljal tekočino za čiščenje able; a v praksi je to preveč zamudno. Pomembno je, da si za brisanje vzame čas. Podobno velja tudi za druge oblike beleženje (elektronske table, spletne table idr.)
Zapisi na tabli naj bodo čitljivi; predavatelj naj uporablja večje črke kot sicer, saj je ločjivost manjša na zalosnu kot v živo.Odveč je poudarjati, da mora biti pisava čitljiva.
Snemanje predavanj zahteva miren in čist jezik. Ko udeleženec postavi vpršanje mora predavatelj najprej razmisliti KAJ in KAKO bo odgovoril. Če si ne vzame časa za razmislek bodo izjave brez repa in glave in najslabše kar se lahko zgodi je to, da udeleženci pri ponovnem ogledu odgovor uporabijo izven ali v napačnem sobesedilu.
Predavatelj naj vedno ponovi udeleženčevo vprašanje pred odgovorom. Ker praviloma sistemi za samodejno snemanje predavanj ne beležijo ambientalnega zvoka in ker kravatni mikrofoni le stežka lovijo zvok iz predavalnice bodo vprašanja udeležencev praviloma skorajda nerazumljiva.
V optimalnih pogojih bi potek predavanja v živo spremljal predstavnik ustanove (član osebja). Tako lahko hitro reagira v primeru težav (iztrošena baterija, razrahljani stiki kablov ipd. Ai pa bo – morebiti v odmoru – profesorja opozoril na vidni kot kamere. Ker večina sistemov za samodejno snemanje omogoča tudi prenos AV zapisa v živo in na daljavo lahko član osebja spremlja dogajanje tudi od daleč (denimo od doma) ali iz druge predavalnice/pisarne.
Pomembno je, da predavatelj sproti očiti tablo. Še posebej t.i. bele table (whiteboard) na katerih za beleženje uporabljamo izbrisljivo pisalo (marker) je potrebno temeljito obrisati, saj s površinkim izbrisom površine na njej še vedno ostanejo sledi preteklih zapisov. Optimalno bi bilo, če bi predavatelj uporabljal tekočino za čiščenje able; a v praksi je to preveč zamudno. Pomembno je, da si za brisanje vzame čas. Podobno velja tudi za druge oblike beleženje (elektronske table, spletne table idr.)
Zapisi na tabli naj bodo čitljivi; predavatelj naj uporablja večje črke kot sicer, saj je ločjivost manjša na zalosnu kot v živo.Odveč je poudarjati, da mora biti pisava čitljiva.
Snemanje predavanj zahteva miren in čist jezik. Ko udeleženec postavi vpršanje mora predavatelj najprej razmisliti KAJ in KAKO bo odgovoril. Če si ne vzame časa za razmislek bodo izjave brez repa in glave in najslabše kar se lahko zgodi je to, da udeleženci pri ponovnem ogledu odgovor uporabijo izven ali v napačnem sobesedilu.
Predavatelj naj vedno ponovi udeleženčevo vprašanje pred odgovorom. Ker praviloma sistemi za samodejno snemanje predavanj ne beležijo ambientalnega zvoka in ker kravatni mikrofoni le stežka lovijo zvok iz predavalnice bodo vprašanja udeležencev praviloma skorajda nerazumljiva.
Po predavanju
V optimalnih okoiščinah naj bi predavatelj sam pregledal posnetek predavanja in preveril splošno kakovost zapisa (slika, zvok, zapisi na tabli). Na podlagi ogleda posnetka lahko pri naslednjem snemanju izboljša kakovost predavanja. Veliko je iscer odvisno od razpoloženja in okoličin, toda z vajo in pripravo je mogoče ustvariti kakovosten zapis tudi pri predavateljih, ki sicer ne ustrezajo kriterijem (aktivni in dinamčini ali pa preveč mirni predavatelji).