Vloga tutorja v učnem procesu eUčenja
Ko obravnavamo vlogo tutorja v procesu eUčenja se prvenstveno naslanjamo na spoznanja podana v študiji organizacije Australian Flexible Learning Framework iz leta 2002, ki opredeli študijsko pomoč oz. pojem spodbujevalca mnogo širše od siceršnjega pomena in s tem pokrivajo tudi (in predvsem) področje, ki ga v pričujočem elaboratu opredeljujemo kot tutorstvo. Avtorji povzemajo spoznanja, ki jih je podal Kemshal-Bell (2001), ko pravi, da veščine tutorskega procesa vključujejo predvsem:
- Vpletanje učečega v učni proces, še posebej na začetku
- Postavljanje primernih vprašanj, poslušanje in nudenje povratne informacije
- Sposobnost, da usmerja in podpira udeležence
- Veščine v upravljanju razprav v živo
- Sposobnost izgradnje ekipe
- Sposobnost za izgradnjo medosebnih odnosov
- Motivacijske sposobnosti
Avtorji pri tem poudarjajo, da kljub temu, da se mnogo opravil zdi na videz podobnih klasičnemu poučevanju, obeh procesov med seboj ne smemo zamenjevati. Ena od sposobnosti tutorjev mora biti tudi ta, da so sposobni zaznati, kdaj razprava teče na površinskem nivoju in jo znati preusmeriti na globlji nivo. Collison idr. (2000) razdelijo veščine v dva nivoja: (1) osnovne veščine in spletni bonton s katerimi vzpostavljamo delujoč sistem in učinkovit napredek ter (2) napredne pogovorne strategije (advanced dialogue strategies) za globlji nivo učenja in bolj učinkovite rezultate. Collision idr. tudi postavljajo tezo, da je tutor (facilitator) lahko tudi razvijalec učnih vsebin. Več ...
Vloga tutorja v spletni konferenci
Hewett (2015) se z vlogo tutorja in oblikovanjem pisanja za spletno okolje podrobneje ukvarja v svojem delu The Online Writing Conference (kliknite za spletni dostop). V njem izpostavlja ključne elemente kot so (1) vzpostavljanje zaupanja, (2) teorije pisanja v okolju spletnih konferenc, (3) pisanje odgovorov, (4) neprimerno pisanje in (5) zagotavljanje učinkovitega poteka konference. Pri tem izraz spletna konferenca uporablja za opisovanje učnega pojava, pri katerem poteka komunikacija v obliki ena-na-ena in sicer bodisi med učiteljem in udeležencem ali med udeležencem in tutorjem. Pri tem ni pomembno ali gre za eUčenje ali tradicionalno učenje, pri katerem del komunikacije poteka preko elektronskega medija. Med spletne konference zato po Hewettu uvrščamo tudi dopisovanje s študenti preko sistema elektronske pošte, izpolnjevanje obrazcev in testov ... skratka zajema vse oblike, kjer imamo opravka s pisanjem znotraj parametrov učnega procesa.
Med temeljne prednosti spletnih konferenc umešča predvsem njihovo zmožnost, da (1) vplivajo na udeleženčevo dojemanje sebe kot vrednega in pomembnega posamzeznika v učnem procesu, (2) s pisanjem v prvi osebi ustvarjajo občutek fizične pristonosti oz. udeležbe in (3) omogočajo reagiranje na preveč mehki ali pretrdi tona pisanja. Slednji je lahko morebiti samo stvar navade, toda v procesu, kjer nimamo medosebnega fizičnega stika, lahko takšen ton hitro pokoplje sicer povsem uspešno tutorstvo. Spletna konferenca ena-na-ena ima seveda tudi druge prednost med katere Hewett uvršča še (1) odpravljanje težav pri delovanju tehnologije, (2) medvrstnično vodenje ter (3) pojasnitev ali obrazložitev napotil.
Med temeljne prednosti spletnih konferenc umešča predvsem njihovo zmožnost, da (1) vplivajo na udeleženčevo dojemanje sebe kot vrednega in pomembnega posamzeznika v učnem procesu, (2) s pisanjem v prvi osebi ustvarjajo občutek fizične pristonosti oz. udeležbe in (3) omogočajo reagiranje na preveč mehki ali pretrdi tona pisanja. Slednji je lahko morebiti samo stvar navade, toda v procesu, kjer nimamo medosebnega fizičnega stika, lahko takšen ton hitro pokoplje sicer povsem uspešno tutorstvo. Spletna konferenca ena-na-ena ima seveda tudi druge prednost med katere Hewett uvršča še (1) odpravljanje težav pri delovanju tehnologije, (2) medvrstnično vodenje ter (3) pojasnitev ali obrazložitev napotil.