Pedagoška podpora
S pedagoško podporo udeležencem se podrobneje ukvarja Lea Bregar s sodelavci v publikaciji Osnove e-izobraževanja (Bregar idr. 2010). Kot ključni vidik pedagoške podpore izpostavlja omilitev težav, ki jih predstavlja prostorska (in časovna; op. Jambrek) ločenost udeleženca izobraževanja in poučevalca. Pri tem ločuje podporo, ki je na razpolago udeležencem na pedagoško in nepedagoško. Prvo nudi administrativno osebje, svetovalci in tehnično osebje, slednjo, ki je povezana z učnim procesom pa predvsem tutorji. Vendar pa med pedagoško podporo uvršča tudi učno gradivo in pripomočke (Bregar idr., 2010). Pri tem je potrebno izpostaviti, da pedagške podpore pri spletnem izobraževanju ni potrebno povsem razlikovati od siceršnje podpore, ki jo prejmejo udeleženci klasičnega sistema študija na daljavo. Ključno razliko predstavlja značilnost eIzobraževanja, da pedagoška podpora temelji pretežno na uporabi IKT. Za potrebe tega elaborata se bomo osredotočili predvsem na tisti del podpore, ki predvideva udejstvovanje tutorjev in njihove naloge z pedagoškem procesu.
Z vprašanjem podpore pri izobraževanju na daljavo se v svojem članku Supporting OnLine Learning ukvarja tudi Judith A. Huges. V njem sicer poudarja, da je z razvojem megauniverz resda prišlo do demokratizacije šolstva v smislu dostopnosti, toda hkrati izpostavlja tudi dve izjemi: (1) prva se dogodi, kadar ima zelo velika populacija dostop do omejenega števila "sedežev", (2) druga pa kadar je skupnost udeležencev razpršena po geografsko zelo velikem okolju. V obeh primerih se ji zdi ključna rešitev za kakovostno izbraževanje prav podpora udeležencu, v članku pa opredeljuje tiste vidike, ki lahko ustvarijo udeležencu bolj prijazno učno okolje (Huges, 2004).
Hughesova rešitve poda v obliki petnajstih pristopov, ki pri tem pomagajo; na tem mestu ne bomo podrobno obravnavali vseh. Ustavili se bomo predvsem ob tistih, ki zadevajo tutorsko pomoč.
- Poznavanje udeležencev
- Pripravljenost na učenje
- Usklajevanje izobraževalnega programa s poklicno kariero
- Podpora udeležencu
- Pričakovanja
- Informacijska in administrativna podpora
- Tehnična podpora
- Pomoč pri veščinah učenja
- Spletno svetovanje o izobraževanju
- Svetovanje
- Digitalna knjižnica
- Dostop za udeležence s posebnimi potrebami
- Pravice udeležencev
- Udeleženčeva vloga pri upravljanju (governence)
- Spremljanje zadovoljstva
Poznavanje udeležencev
Kadar govorimo o poznavanju udeležencev bolj pomembno, da se zavedamo, da se pri izvajanju izobraževanja ne bi smeli usmerjati v poučevanje, temveč bi se morali osredotočiti na učenje. Podobno, ko govorimo o pomoči udeležencem, ne moremo razmišljati o tem, kaj lahko ponudimo. Osredotočiti se moramo na to, kaj udeleženci potrebujejo.
Pripravljenost na učenje
Tutor s premišljenim naborom vprašanj ugotavlja pripravljenost udeleženca na učenje. Pomaga mu lahko z vprašanji kot so (1) sem pripravljen na univerzo, (2) sem pripravljen na ta predmet, (3) sem pripravljen na eŠtudij, (4) kakšen je moj osebni učni slog, (5) sem pripravljen na takšen nivo poučevanja izbranega predmeta, (6) imam potrebne veščine, ki jih učni program zahteva ... vse to so vprašanja, ki tutorju in učečemu pomagajo osvetliti pripravljenost na učni proces. Ob pridobivanju odgovorov na ta in podobna vprašanja lahko tutor že osnuje grobi koncept vodenja udeleženca. Spozna lahko njegove šibkosti in močne točke in jih s pridom uporabi za potrebe čim uspešnejšega poučevanja.
Pričakovanja udeležencev
Spoznanja o pričakovanjih udeleženca se seveda tesno povezujejo z njegovo prirpavljenostjo na učenje. Toda kot smo že zapisali na drugih mestih - pogosto se zgodi, da udeleženec sam ne prepozna zahtevnosti pedagoškega procesa in ga bodisi podceni ali preceni. Ali pa se svojih težav sploh ne zaveda oz. jih ne zna jasno izraziti. To so trenutki, na katere mora biti pozoren tutor.
Pomoč pri veščinah učenja
Sploh pri izrednih študentih ali pri izobraževanju odraslih se pogosto zgodi, da se vračajo v "šolske klopi" po tem, ko so nekaj časa prebili zunaj njih. Zato se lahko počutijo "okostenele". Dober tutor bo usmerjal njihove veščine pridobljene zunaj šolskega sistema in jih pomagal vgraditi v proces učenja. Obenem pa bo udeležencem pomagal obuditi tehnike učenja, ki so se izkazale za uspešne. In jim morebiti predstavil tudi nove. S tem povezano je tudi spletno svetovanje o drugih izobraževalnih programih in spletnih straneh z metodologijo izobraževanja. Dober tutor jih bo imel vedno nekaj na zalogi.
Svetovanje (Ongoing Program Advising)
Ker udeleženci pogosto vstopajo v izobraževanje z različnimi izkušnjami, predznanjem in časom in ker njihovo izobraževanje lahko traja več let je pomembno, da jim inštitucija skozi tutorja nudi pomoč pri postavljanju časovnih in drugih (z izvedbo) povezanih okvirov.
Spremljanje zadovoljstva
Spremljanje zadovoljstva udeležencev je zagotovo stvar formalnih anket in vprašalnikov s katerimi pridobi izobraževalna ustanova potrebne podatke in povratno informacijo o svojem delu. Toda tudi tutorjevo prepoznavanje sobesedila in zbiranje vtisov lahko v veliki meri pripomore h kakovostnejši izvedbi.