Kolbov model izkustvenega učenja
David A. Kolb v svojem temeljnem delu Experiential Learning: experience as the source of learning and development (Englewood Cliffs, Prentice Hall, 1984) predlaga štiri temeljne učne sloge, ki pa pri posamezniku niso stanovitni. Tudi posameznik nima izraženega samo enega učnega sloga. Zato lahko govorimo bolj o prevladujočem učnem slogu. S posebnim vprašalnikom je mogoče določiti učni slog oz. prej kot to, z njim je mogoče določiti posameznikov pogled na svo slog učenja. Ker so naši predavatelji uspospobljeni za delo po konceptu izkustvenega učenja lahko pri udeležencih prepoznajo prevladujoči učni slog in jih usmerjajo k aktivnostim, ki omogočajo učinkovitejše učenje. V nadaljevanju podajamo kratko predstavitev štirih temeljnih učnih slogov po Kolbu. (1)
Konvergentni učni slog temelji na abstraktnem mišljenju, reševanju zapletenih problemov bolj tehnične narave kot socialnih problemov; posamezniki s takim učnim stilom pogosto nadzirajo svoja čustva (inženirji, tehnično poklici).
Divergentni učni slog povezuje konkretne izkušnje in razmišljajoče opazovanje, pri čemer sloni na domišljiji in iskanju smisla. Akcija temelji na opazovanju ljudi, položajev in ustvarjanja novega na podlagi opaženega (umetniki).
Asimilativni učni slog prevladujeta abstraktno razmišljanje in premišljeno opazovanje, pri čemer je uporabljeno induktivno sklepanje in povezovanje. Posamezniki s takim učnim stilom so bolj usmerjeni v ideje kot v ljudi, pri čemer temeljijo na logični zgradbi problemov (naravoslovci).
Akomodativni učni slog temelji na konkretni izkušnji in aktivnem preizkušanju idej. Probleme pogosto rešujejo intuitivno in upoštevajo odkritja drugih ljudi (socialni poklici, managerji).
Konvergentni učni slog temelji na abstraktnem mišljenju, reševanju zapletenih problemov bolj tehnične narave kot socialnih problemov; posamezniki s takim učnim stilom pogosto nadzirajo svoja čustva (inženirji, tehnično poklici).
Divergentni učni slog povezuje konkretne izkušnje in razmišljajoče opazovanje, pri čemer sloni na domišljiji in iskanju smisla. Akcija temelji na opazovanju ljudi, položajev in ustvarjanja novega na podlagi opaženega (umetniki).
Asimilativni učni slog prevladujeta abstraktno razmišljanje in premišljeno opazovanje, pri čemer je uporabljeno induktivno sklepanje in povezovanje. Posamezniki s takim učnim stilom so bolj usmerjeni v ideje kot v ljudi, pri čemer temeljijo na logični zgradbi problemov (naravoslovci).
Akomodativni učni slog temelji na konkretni izkušnji in aktivnem preizkušanju idej. Probleme pogosto rešujejo intuitivno in upoštevajo odkritja drugih ljudi (socialni poklici, managerji).
(1) McLeod, S. A. (2013). Kolb - Learning Styles. Pridobljeno: www.simplypsychology.org/learning-kolb.html