SEKVENCIONIRANJE UČNEGA GRADIVA
Za sekvencioniranje praviloma uporabljamo tri ključne metode: metodo PQ4R, metodo SQ3R ali pa metodo PQ5R, ki je podaljšana izpeljanka prve. Metode je razvil Francis F. Robinson, ameriški psiholog, ki je deloval predvsem na področju izobraževanja. Vsaka od teh metod zagotavlja, da bomo v razporeditev učne snovi po sekvencah vpeljali vse ključne oblike podajanja vsebine. Vendar pa je uporabnost teh metod odvidna tudi od vrste teksta. Sestavljalec izobraževalnega programa zato lahko po svoji presoji katerikoli korak tudi izpusti ali ga dopolni s svojim. V nadaljevanju pregledno predstavljamo vse tri metode. Več ...
PQ4R
Metoda temelji na šestih zaporednih korakih. Vsak korak mora slediti predhodnjemu, vendar pa moramo za potrebe prevoda klasičnega študijskega programa v elektronsko obliko nujno poseči po določenih prilagoditvah. Metoda je bila namreč oblikovana predvsem za boljše razumevanje določenega besedila/teksta in je prvenstveno namenjena hitrejšemu in učinkovitejšemu branju/razumevanju. Ker pa se bodo udeleženci soočali prav s tovrstnimi ovirami je odličen način, kako izboljšati tudi samo kakovost/učinkovitost podajanja učne snovi.
Korak 1
Pregled teksta pred branjem.
Udeležence je potrebno opozoriti na splošno vsebino obravnavane učne snovi s tem, da jim predstavimo naslove, teme in skozi diskusijo ugotovimo kaj udeleženci že vedo. Pri elektronskem izobraževanju na daljavo udeležnci ta korak storijo sami in ker je snov razporejena na manjše zaokrožene enote lahko sami izberejo kateri del in v kakšnem zaporedju bodo obravnavali. Pred pričetkom učenja je udeležencem potrebno predstaviti slovarček neznanih pojmov z obrazložitvijo (“prelearn vocabulary”), obenem pa jih tudi opzooriti na pomembnejše značilnosti teksta (dopolnjen teskt z grafikami, slikami, tabelami, …) Predstaviti je potrebno študijske vire za pričujoče gradivo (revije, knjižne publikacije, serijske puiblikacije, drugi znanstveni članki objavljeni na spletu, …)
Korak 2
Vprašanja
Udeležence je potrebno spodbuditi, da sami izoblikujejo specifična vprašanja vezana na učno snov, predvsem tista na katera bo učna snov podala tudi odgovore. Ta vprašanja lahko zadevajo dejstva, vendar je dobro, da obenem nudijo tudi izhodišče za kritično razmišljanje. Pri tem so nam v pomoč odgovori na vprašanja kot so:
Korak 3
Seznanjanje z učno snovjo/branje
Obstaja mnogo strategij branja: v skupinah, manjših skupinah ali parih. Prav tako obstaja mnogo strategij za t.i. hitro branje.
Korak 4
Razmislek/refleksija
Udeležence je potrebno voditi skozi tekst na način s katerim dosežejo, da se v njih sproži določena stopnja refleksije oziroma razmiselka o prebranem. To lahko storimo tako, da udeleženci poiščejo odgovore na zastavljena vprašanja (glej korak 2), da poiščejo vsebino, ki smo jo podali uvodoma (teme in naslovi) ali da poiščejo ilustracije, ki sovpadajo s tekstom.
Korak 5
Recitacija/predstavitev
Udeležence je potrebno spodbujati, da govorijo o tekstu oziroma besedilu, ki so ga prebrali. Znotraj tradicionalnega učnega modela je to seveda relativno enostavno izvedljivo, nekoliko drugačne oblike pa mora obsegati ta korak pri elektronskem izobraževanju na daljavo., na srečo imamo na voljo raznovrstne rešitve – od interaktivnih sinhronih diskusij do razprav in klepetalnic v katerih lahko udeleženci komunicirajo drug z drugim, z mentorjem ali drugimi strokovnjaki s področja, ki ga obravnavajo. (1)
Korak 6
Pregled/revizija
Udeležence je potrebno spodbujati, da se k obravnavani snovi vrnejo čez nekaj časa. Tedaj lahko preverijo koliko od obravnavane snovi so si dejansko zapomnili in vgradili v svoje kognitivne strukture. Pri tem lahko preverijo slovarček prej neznanih besed, lahko pripravijo pisno poročilo (esej) o naučenem, lahko udeležence spodbudimo, da pripravijo seznam ključnih točk iz obstoječega teksta. Zavedati se je potrebno, da se največja izguba spomina dogodi v roku 24 ur, zato je potrebno udeležence spodbuditi, da znotraj tega časovnega okvira ponovijo obravnavano snov.
- Pregled (Preview)
- Spraševanje/vprašanja (Question)
- Seznanjanje z učno snovjo/branje (Read)
- Razmislek/refleksija (Reflect)
- Predstavitev (Recite)
- Pregled (Review)
Korak 1
Pregled teksta pred branjem.
Udeležence je potrebno opozoriti na splošno vsebino obravnavane učne snovi s tem, da jim predstavimo naslove, teme in skozi diskusijo ugotovimo kaj udeleženci že vedo. Pri elektronskem izobraževanju na daljavo udeležnci ta korak storijo sami in ker je snov razporejena na manjše zaokrožene enote lahko sami izberejo kateri del in v kakšnem zaporedju bodo obravnavali. Pred pričetkom učenja je udeležencem potrebno predstaviti slovarček neznanih pojmov z obrazložitvijo (“prelearn vocabulary”), obenem pa jih tudi opzooriti na pomembnejše značilnosti teksta (dopolnjen teskt z grafikami, slikami, tabelami, …) Predstaviti je potrebno študijske vire za pričujoče gradivo (revije, knjižne publikacije, serijske puiblikacije, drugi znanstveni članki objavljeni na spletu, …)
Korak 2
Vprašanja
Udeležence je potrebno spodbuditi, da sami izoblikujejo specifična vprašanja vezana na učno snov, predvsem tista na katera bo učna snov podala tudi odgovore. Ta vprašanja lahko zadevajo dejstva, vendar je dobro, da obenem nudijo tudi izhodišče za kritično razmišljanje. Pri tem so nam v pomoč odgovori na vprašanja kot so:
- Kakšen je namen pričujočega besedila?
- Se strinjate z avtorjem?
- Poznate morebiti alternativne poglede na obravnavano temo?
Korak 3
Seznanjanje z učno snovjo/branje
Obstaja mnogo strategij branja: v skupinah, manjših skupinah ali parih. Prav tako obstaja mnogo strategij za t.i. hitro branje.
Korak 4
Razmislek/refleksija
Udeležence je potrebno voditi skozi tekst na način s katerim dosežejo, da se v njih sproži določena stopnja refleksije oziroma razmiselka o prebranem. To lahko storimo tako, da udeleženci poiščejo odgovore na zastavljena vprašanja (glej korak 2), da poiščejo vsebino, ki smo jo podali uvodoma (teme in naslovi) ali da poiščejo ilustracije, ki sovpadajo s tekstom.
Korak 5
Recitacija/predstavitev
Udeležence je potrebno spodbujati, da govorijo o tekstu oziroma besedilu, ki so ga prebrali. Znotraj tradicionalnega učnega modela je to seveda relativno enostavno izvedljivo, nekoliko drugačne oblike pa mora obsegati ta korak pri elektronskem izobraževanju na daljavo., na srečo imamo na voljo raznovrstne rešitve – od interaktivnih sinhronih diskusij do razprav in klepetalnic v katerih lahko udeleženci komunicirajo drug z drugim, z mentorjem ali drugimi strokovnjaki s področja, ki ga obravnavajo. (1)
Korak 6
Pregled/revizija
Udeležence je potrebno spodbujati, da se k obravnavani snovi vrnejo čez nekaj časa. Tedaj lahko preverijo koliko od obravnavane snovi so si dejansko zapomnili in vgradili v svoje kognitivne strukture. Pri tem lahko preverijo slovarček prej neznanih besed, lahko pripravijo pisno poročilo (esej) o naučenem, lahko udeležence spodbudimo, da pripravijo seznam ključnih točk iz obstoječega teksta. Zavedati se je potrebno, da se največja izguba spomina dogodi v roku 24 ur, zato je potrebno udeležence spodbuditi, da znotraj tega časovnega okvira ponovijo obravnavano snov.
SQ3R
SQ3R metoda je zelo podobna metoda prej opisani s to razliko, da ne predvideva predhodnega seznanjanja z učno snovjo v smislu pregleda. Črka “S” v tem primeru pomeni “survey” ali pregled in označuje potrebo po tem, da se seznanimo samo s tistimi elementi, ki označujejo vsebino. Kar pomeni, da preletimo naslove, si ogledamo slike, grafe, barvno shemo pričujočega gradiva. Da se torej seznanimo z vidno podobo gradiva. Pri tem koraku preberemo uvod, ključne besede, povzetek poglavja in podobno. (2) Vsebuje pet ključnih korakov:
- Preverjanje (Survey)
- Vprašanja (Question)
- Branje (Read)
- Ponovitev (Recite)
- Pregled (Review)
PQ5R
Tudi PQ5R metoda se ne razlikuje bistveno od osnovne metode iz katere izhaja s to razliko, da v postopek dodaja še sedmi korak in to je beleženje. Pri tem nekoliko sprememni vrstni red ostalih korakov tako, da dobimo naslednjo sekvenco:
1. Predogled (Preview)
2. Spraševanje/vprašanja (Question)
3. Seznanjanje z učno snovjo/branje (Read)
4. Beleženje (Record)
5. Predstavitev/recotacija (Recite)
6. Pregled/revizija (Review)
7. Razmislek/refleksija (Reflect)
Pri tem naj bi pri tej metodi (za razliko od prej omenjenih) poiskali že v prvi fazi/koraku tudi povezavo med naslovom in vsebino, predvsem pa se seznanili s samo strukturo/hierarhijo med posameznimi nivoji naslovov.
Tudi pri drugem koraku – zsatavljanju vprašanj – ta metoda pridvideva nekoliko drugačen pristop: vprašanja naj bi namreč generirali udeleženci in sicer tako, da bi obrnili/sprememnili naslov v vprašanje. Avtor se celo zateka h klasični novinarski paradigmi in predlaga, da si pri sestavljanju vprašanj lahko pomagamo z vprašanji kot so kdo, kdaj, kje, zakaj in kako.
Ključna razlika med metodo PQ4R in metodo PQ5R je torej predvsem v tem, da dodaja še fazo beleženja novih spoznanj, zamisli in da sprememni vrstni red in refleksijo postavlja na konec učnega procesa. Pri tem opozarja na to, da pomeni beleženje predvsem izdelavo zaznamkov in izpis ključnih besed med samim učenjem oziroma usvajanjem novega znanja. Obenem priporoča, da si udeleženci zapišejo tudi vse definicije, teorije, postopke, kategorizirajo, primerjajo, poručujeo vzroke in učinke v posameznem besedilo. (3)
1. Predogled (Preview)
2. Spraševanje/vprašanja (Question)
3. Seznanjanje z učno snovjo/branje (Read)
4. Beleženje (Record)
5. Predstavitev/recotacija (Recite)
6. Pregled/revizija (Review)
7. Razmislek/refleksija (Reflect)
Pri tem naj bi pri tej metodi (za razliko od prej omenjenih) poiskali že v prvi fazi/koraku tudi povezavo med naslovom in vsebino, predvsem pa se seznanili s samo strukturo/hierarhijo med posameznimi nivoji naslovov.
Tudi pri drugem koraku – zsatavljanju vprašanj – ta metoda pridvideva nekoliko drugačen pristop: vprašanja naj bi namreč generirali udeleženci in sicer tako, da bi obrnili/sprememnili naslov v vprašanje. Avtor se celo zateka h klasični novinarski paradigmi in predlaga, da si pri sestavljanju vprašanj lahko pomagamo z vprašanji kot so kdo, kdaj, kje, zakaj in kako.
Ključna razlika med metodo PQ4R in metodo PQ5R je torej predvsem v tem, da dodaja še fazo beleženja novih spoznanj, zamisli in da sprememni vrstni red in refleksijo postavlja na konec učnega procesa. Pri tem opozarja na to, da pomeni beleženje predvsem izdelavo zaznamkov in izpis ključnih besed med samim učenjem oziroma usvajanjem novega znanja. Obenem priporoča, da si udeleženci zapišejo tudi vse definicije, teorije, postopke, kategorizirajo, primerjajo, poručujeo vzroke in učinke v posameznem besedilo. (3)
(1) Ena izmed možnosti, ki jo predlaga Gormanova je tudi ponovitev obravnavane snovi/prebranega teskta brez pomoči. Vaja lahko poteka v parih (tudi preko spletne klepetalnice), kjer si vsak udeleženec v dvojici izbere del teksta in ga predstavi drugemu. Ker v tem primeru pogovor poteka v dvoje je teoretično možno izpeljati tudi sinhrono videokonferenco (kar sicer otežuje hitros internetne povezave). Če o obravnavani temi pripovedujemo je to namreč odličen način s katerim prenesemo znanje iz senzornega registra in kratkotrajnega spomina v dolgoročni spomin. To velja tudi če o tem pripovedujemo nekomu, ki ni s področja študija. V tem primeru se moramo namreč potrduditi da sicer pogosto povsem strokoven tekst razložimo preprost, jasno in enostavno, kar pomeni, da ga moramo ponotranjiti. Druga možnost, ki jo imamo na voljo je izdelava miselnih vzorcev ali drugačnih opornih točk s katerimi sistemtiziramo prejeto znanje. Na ta način se ob pomoči gradiva izognemo temu, da bi nam v učni snovi ostale preveliki primanjkljaji.
(2) Levels of Learning, Izvorno razvita Jesse B. Harris Jr., Ph.D.
(3) Francis P. Robinson (Ohio State University), Prirejena po ’06’07 Region V AVID Tutor Training Modules, Module 6
(2) Levels of Learning, Izvorno razvita Jesse B. Harris Jr., Ph.D.
(3) Francis P. Robinson (Ohio State University), Prirejena po ’06’07 Region V AVID Tutor Training Modules, Module 6